Zemlja se je 3. januarja v svojem letnem ciklu najbolj približala Soncu, kar pa po pojasnilih strokovnjakov ni povzročilo vremenskih sprememb ali temperaturnih nihanj. Kot so sporočili iz moskovskega planetarija, razdalja med nebesnima telesoma ne določa letnih časov na našem planetu. Ključni dejavnik za menjavo letnih časov ostaja nagib zemeljske osi glede na ravnino njene orbite, ne pa trenutna oddaljenost od vira toplote. Astronomski pojav, znan kot perihelij, se zgodi vsako leto v začetku januarja, ko je Zemlja od Sonca oddaljena približno 147 milijonov kilometrov. Čeprav je takrat planet astronomsko gledano najbližje svoji zvezdi, se na severni polobli soočamo z zimskimi razmerami, kar dodatno potrjuje, da kot vpada sončnih žarkov zaradi nagnjenosti osi prevlada nad vplivom same razdalje. Strokovnjaki poudarjajo, da so takšni dogodki del rednih orbitalnih ciklov in nimajo neposrednih učinkov na meteorološke vzorce.

V Latviji se je 6. novembra začela solarna zima, četrtina leta, ko severna polobla prejme najmanj sončne svetlobe.

Za tiste, ki jim primanjkuje jutranje svetlobe in se jim zdi, da se dan prehitro konča, je na obzorju dobra novica. Kmalu se bodo dnevi začeli daljšati.

V Sloveniji se je danes ob 16.03 začela koledarska zima, ki bo trajala do 20. marca 2026. Danes je tudi najkrajši dan v letu, po 21. decembru pa se bodo dnevi začeli daljšati. Obdanica bo trajala osem ur in 47 minut, noč pa 15 ur in 13 minut.

Jessie Veeder poroča, da prihod mrzlega vremena na njenem ranču pomeni tudi novo sezono, ki jo zaznamuje prodaja telet. Ta dogodek je za njihovo družino grenko-sladek, a hkrati vznemirljiv.

Na tisoče ljudi, vključno z druidi in pogani, je plesalo in navijalo ob sončnem vzhodu na Stonehengu ob zimskem solsticiju.

Meteorološka zima, ki temelji na trimesečnih intervalih glede na podnebje in zgodovinske podatke, se je začela 1. decembra. Astronomska zima, ki je posledica Zemljinega kroženja okoli Sonca, pa se bo letos začela 21. decembra. Članek pojasnjuje razliko med njima, saj se mnogi ob začetku zimskega vremena sprašujejo o tej razliki.

Datum začetka zime je odvisen od tega, ali se opiramo na meteorološke ali astronomske definicije. Meteorologi kot začetek zime štejejo 1. december, medtem ko astronomi za to štejejo zimski solsticij, ki se zgodi okoli 21. decembra. Razhajanja v datumih povzročajo vsakoletna vprašanja o tem, kdaj se zima dejansko začne.

V severni zemeljski polobli se je v ponedeljek zvečer uradno začela jesen. Kljub temu vremenoslovci napovedujejo, da bo vreme za ta letni čas nenavadno toplo in pretežno sončno, ponekod pa bo pihal močan veter. Republiški hidrometeorološki zavod (RHMZ) opozarja na močan jugo vzhodni veter, zlasti v Vojvodini, Pomoravlju in Podonavlju, na jugu Banata pa celo na nevihtne sunke.

Po najkrajšem dnevu v letu se dnevi pričenjajo daljšati, noči pa krajšati. Zjutraj bo svetloba prihajala vse prej, zvečer pa bo ostajala vse dlje.